Oskrbovalec družinskega člana

Oskrbovalec družinskega člana – kdo je upravičen in kakšne pravice prinaša?

S 1. januarjem 2024 se je v Sloveniji začela izvajati pravica do oskrbovalca družinskega člana, ki predstavlja pomemben korak k bolj dostopni in domači dolgotrajni oskrbi. Gre za možnost, da za osebo z najtežjimi omejitvami samostojnosti skrbi njen družinski član, s katerim živi na istem naslovu. O tem, ali posameznik izpolnjuje pogoje, odloča svetovalec za dolgotrajno oskrbo na vstopni točki, upravičenci pa morajo biti uvrščeni v 4. ali 5. kategorijo DO.

Kdo lahko postane oskrbovalec družinskega člana?

Oskrbovalec je lahko oseba, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

  • Je psihofizično sposobna za opravljanje oskrbe, kar potrdi invalidska komisija ZPIZ; sposobnost se ponovno preverja vsakih pet let.
  • Je v družinskem razmerju z upravičencem (partner, otrok, starš, brat, sestra, stari starš, vnuk ipd., vključno s sorodniki po zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti do drugega kolena).
  • Ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko živi.
  • Ni aktivna na trgu dela (ni v delovnem razmerju, ni samozaposlena, ni kmet z obveznim zavarovanjem, nima statusa dijaka ali študenta, ni prijavljena kot brezposelna).
    Izjema: če za enega upravičenca skrbita dve osebi, lahko oskrbovalec z drugim statusom dela do polovičnega delovnega časa ali je upokojenec.
  • Ni bil pravnomočno obsojen za kazniva dejanja zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje.
  • Ima opravljeno osnovno usposabljanje za oskrbovalca (15 ur) ali ga opravi v enem letu po pripravi osebnega načrta. Obnovitveno usposabljanje (10 ur) je predpisano na vsaka tri leta. Usposabljanja izvaja Socialna zbornica Slovenije.

Kakšne pravice ima oskrbovalec?

Oskrbovalec družinskega člana pridobi cel niz pravic, med katerimi so najpomembnejše:

  • delno plačilo za izgubljeni dohodek, v višini od 0,6 do 1,8 minimalne plače (odvisno od števila upravičencev in obsega oskrbe);
  • vključitev v obvezna socialna zavarovanja (pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje);
  • 21 dni načrtovane odsotnosti letno (nadomestna oskrba);
  • pravica do usposabljanj in strokovnega svetovanja.

Posebna pravica – delna pokojnina

Oskrbovalec, ki je vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni čas in izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, lahko uveljavlja pravico do izplačila dela pokojnine:

  • 40 % starostne pokojnine najdlje za tri leta,
  • po izteku tega obdobja pa 20 % starostne pokojnine, če ostaja v zavarovanju s polnim delovnim časom.

Do te pravice niso upravičeni uživalci predčasne, vdovske ali družinske pokojnine, ki ponovno vstopijo v zavarovanje, prav tako ne oskrbovalci, vključeni v krajši delovni čas.

Dodatne storitve: e-oskrba in SKOS

Vsak upravičenec, ki izbere pravico do oskrbovalca družinskega člana, je od 1. julija 2025:

  • upravičen do sofinancirane e-oskrbe,
  • upravičen do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti (SKOS), skladno s svojo DO kategorijo.

Letni obseg SKOS znaša:

  • 12 ur v 1. kategoriji,
  • 24 ur v 2. kategoriji,
  • 48 ur v 3. kategoriji,
  • 30 ur v 4. kategoriji,
  • 24 ur v 5. kategoriji.

Kaj se je spremenilo z uveljavitvijo ZDOsk-1?

Z uveljavitvijo novega sistema je prenehala veljati pravica do družinskega pomočnika po ZSV. S tem:

  • ni več doplačil upravičencev ali zavezancev za preživljanje,
  • ni več zaznambe prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnine,
  • ni več omejitve dedovanja po umrlem upravičencu za obdobje po 1. januarju 2024
    (občine in država lahko terjatve uveljavljajo le za obdobje do 31. decembra 2023).