ZGODBA DOBREGA POČUTJA: GIBANJE, VARNOST IN SKRB ZASE

POMEN GIBANJA V NARAVI IN VAJE ZA VSE STAROSTI

Telesna aktivnost je ključni del zdravega življenjskega sloga v vseh življenjskih obdobjih, še posebej pa v starosti. Redno gibanje pomembno prispeva k boljši kakovosti življenja, upočasnjuje procese staranja in zmanjšuje tveganje za številne zdravstvene težave. Pozitivni učinki telesne aktivnosti se kažejo na več ravneh. Ugodno vpliva na srčno-žilni sistem, izboljšuje prekrvavitev in oskrbo tkiv s kisikom ter zmanjšuje tveganje za kronične bolezni. Hkrati krepi mišice, vezi in sklepe, ohranja funkcionalno moč ter omogoča večjo samostojnost v poznejših letih. Pomembno vlogo ima tudi pri ohranjanju ravnotežja in gibljivosti, kar zmanjšuje tveganje za padce.

Telesna aktivnost pozitivno vpliva tudi na duševno zdravje, saj zmanjšuje stres, anksioznost in simptome depresije ter spodbuja kognitivne funkcije, kot sta spomin in koncentracija. Poseben pomen imajo skupinske aktivnosti v naravi, ki poleg gibanja omogočajo druženje, ohranjanje socialnih stikov in dodatno motivacijo za redno vadbo. Priporočajo se različne oblike gibanja, ki jih lahko posameznik enostavno vključi v svoj vsakdan, pri čemer naj bodo prilagojene njegovim zmožnostim, zdravstvenemu stanju in interesom. Med najprimernejšimi so hoja, plavanje, kolesarjenje, ples, joga ter vaje za moč, ravnotežje in prožnost. Priporočena je zmerna telesna aktivnost večkrat tedensko, v skupnem obsegu vsaj 150 minut.

PREPREČEVANJE POŠKODB PRI STAREJŠIH (PADCI, ERGONOMIJA)

Padci sodijo med najpogostejše poškodbe pri starejših, zato je njihovo preprečevanje ključnega pomena za ohranjanje zdravja, samostojnosti in kakovosti življenja. Pogosto povzročijo resne posledice, kot so zlomi ali poškodbe glave, ter lahko vodijo v izgubo samostojnosti. Najpogostejši vzroki za padce so slabše ravnotežje, zmanjšana mišična moč, slabši vid, vpliv zdravil ter neustrezno urejeno bivalno okolje.

Ključni ukrepi za zmanjšanje tveganja za padce:

1. Redna telesna aktivnost
Telesna aktivnost pomembno prispeva k izboljšanju ravnotežja, moči in koordinacije. Na ta način se ohranja funkcionalna sposobnost in samostojnost. Priporočljive so dejavnosti, kot so hoja, kolesarjenje, plavanje, raztezne vaje ter vaje za ravnotežje in krepitev mišične moči.

2. Varno domače okolje
Ustrezno urejeno bivalno okolje pomembno zmanjšuje tveganje za padce:

  • odstranijo se drseče preproge ali se pritrdijo s protizdrsnimi trakovi, 
  • zagotovi se dobra osvetlitev prostorov (npr. nočne lučke, senzorska osvetlitev), 
  • odstranijo se ovire po tleh in kabli ustrezno speljejo, 
  • namestijo se držala oziroma ročaji v kopalnici in na stopnicah, 
  • v kopalnici se uporabljajo protizdrsne podloge, 
  • pogosto uporabljeni predmeti se postavijo na dosegljiva mesta, 
  • pohištvo je stabilno in prilagojeno (ustrezna višina sedežnih površin), 
  • prehodi med prostori ostanejo prosti in omogočajo varno gibanje tudi ob uporabi pripomočkov. 

3. Primerna obutev
Priporočljiva je udobna, stabilna obutev z nedrsečim podplatom, ki zagotavlja dober oprijem in stabilnost. Izogibati se je treba natikačem in neustrezni obutvi.

4. Redni zdravstveni pregledi
Pomembno je redno spremljanje zdravstvenega stanja, zlasti:

  • vida in sluha, 
  • krvnega tlaka (zaradi možne omotice), 
  • uporabe zdravil, ki lahko povzročajo zaspanost ali vrtoglavico. 

Redni pregledi omogočajo pravočasno prepoznavanje dejavnikov tveganja.

5. Varna uporaba pripomočkov za gibanje
Uporaba pripomočkov, kot so palica ali hodulja, mora biti ustrezno prilagojena posamezniku. Pomembno je, da se posameznik nauči pravilne in varne uporabe (npr. uporaba zavor, pravilno odlaganje pripomočka).

6. Zdrava prehrana, zadosten vnos tekočine in kakovosten spanec
Zdrav življenjski slog pomembno vpliva na splošno telesno pripravljenost:

  • priporočljivo je uživanje hranilno bogatih živil, zlasti beljakovin, sadja in zelenjave, 
  • pomemben je zadosten dnevni vnos tekočine (približno 1,6 litra), 
  • priporočljivo je 7 do 9 ur kakovostnega spanja na noč. 

Ti dejavniki prispevajo k boljši telesni stabilnosti, večji zbranosti in zmanjšanju tveganja za padce.

 SKRB ZA DUŠEVNO ZDRAVJE V STAROSTI

Ohranjanje duševnega zdravja še posebej v starosti je ključnega pomena za kakovost življenja, samostojnost in splošno dobro počutje. Gre za celostno skrb, ki vključuje telo, miselne sposobnosti in medosebne odnose.

Ključni vidiki skrbi za duševno zdravje:

1. Miselna aktivnost
Pomembno je ohranjati aktivnost možganov z branjem, reševanjem miselnih nalog, učenjem novih stvari ter vajami za spomin in pozornost. Takšne aktivnosti pomagajo upočasniti upad kognitivnih funkcij in zmanjšujejo tveganje za razvoj demence.

2. Redna telesna aktivnost
Gibanje, kot so hoja, lahka vadba, raztezanje ali ples, pomembno vpliva na razpoloženje in zmanjšuje tveganje za depresijo ter druge duševne stiske.

3. Socialni stiki
Redno druženje z družino, prijatelji in širšo skupnostjo ter vključevanje v skupinske dejavnosti pomembno zmanjšuje občutek osamljenosti, ki je eden ključnih dejavnikov tveganja za duševne težave.

4. Obvladovanje stresa
Pomembno je razvijati strategije za obvladovanje stresa, kot so tehnike sproščanja (npr. globoko dihanje, meditacija) ter sposobnost sprejemanja življenjskih sprememb, kot so upokojitev ali izguba bližnjih.

5. Kakovosten spanec
Reden ritem spanja ima pomemben vpliv na razpoloženje, zbranost in spomin. Priporočljivo je vzdrževanje stalnega urnika spanja.

6. Zdrava prehrana in hidracija
Uravnotežena prehrana, ki vključuje sadje, zelenjavo in zdrave maščobe (npr. omega-3), ter zadosten vnos tekočine pomembno vplivata na delovanje možganov in splošno počutje.

7. Občutek smisla in vključenosti
Vključevanje v aktivnosti, hobije, prostovoljstvo in pomoč drugim krepi občutek lastne vrednosti in smisla. Postavljanje manjših ciljev dodatno prispeva k motivaciji in zadovoljstvu.

8. Skrb za zdravje in pravočasno ukrepanje
Redni pregledi pri zdravniku ter odprta komunikacija omogočajo zgodnje prepoznavanje težav, kot so anksioznost, depresija ali demenca. Po potrebi je pomembno pravočasno poiskati strokovno pomoč. Duševno zdravje je enako pomembno kot telesno zdravje. Iskanje pomoči predstavlja odgovoren in zrel pristop k skrbi zase.

VARNA RABA ZDRAVIL V STAROSTI

Varna raba zdravil je v starosti izjemno pomembna, saj starejši pogosto jemljejo več zdravil hkrati, kar povečuje tveganje za napake, neželene učinke in medsebojno delovanje zdravil.

Ključna priporočila za varno uporabo zdravil:

1. Jemanje zdravil po navodilih
Zdravila je treba jemati v skladu z navodili zdravnika ali farmacevta. Odmerkov ni priporočljivo spreminjati brez posveta, prav tako je pomembno upoštevati čas jemanja.

2. Vodenje seznama zdravil
Priporočljivo je voditi seznam vseh zdravil, vključno s prehranskimi dopolnili, ter ga imeti pri sebi ob vsakem obisku zdravnika. To omogoča boljši pregled in preprečuje nevarne kombinacije.

3. Previdnost pri medsebojnem delovanju zdravil
Nekatera zdravila se med seboj ne smejo kombinirati. Posebna previdnost je potrebna pri zdravilih proti bolečinam, uspavalih in pomirjevalih, saj lahko povečajo tveganje za neželene učinke.

4. Posebnosti zaradi staranja
Zaradi staranja telo zdravila presnavlja počasneje, kar lahko poveča občutljivost nanje. Posledice so lahko zmedenost, omotica ali večje tveganje za padce. Nekatera zdravila lahko poslabšajo tudi kognitivne funkcije ali povzročijo simptome, podobne depresiji.

5. Uporaba pripomočkov
Za lažje in varnejše jemanje zdravil je priporočljiva uporaba dozirnikov (škatlic za zdravila) ter opomnikov ali alarmov. Po potrebi je smiselno vključiti tudi pomoč družinskih članov.

6. Izogibanje samoiniciativni uporabi zdravil
Zdravil ni priporočljivo jemati brez posveta s strokovnjakom. Prav tako ni primerno uporabljati zdravil drugih oseb ali zdravil, ki jim je potekel rok uporabe.

7. Pravilna uporaba glede na hrano in pijačo
Pri jemanju zdravil je pomembno upoštevati navodila glede jemanja s hrano ali na tešče ter se izogibati alkoholu, ki lahko poveča neželene učinke.

8. Redni pregledi terapije
Zdravnik naj redno preverja ustreznost terapije in po potrebi prilagodi odmerke ali zmanjša število zdravil. Dodatno podporo lahko nudi tudi farmacevt.

Ob pojavu neželenih učinkov, kot so vrtoglavica, zaspanost ali zmedenost, je treba nemudoma obvestiti zdravnika. Pred predpisom zdravil je pomembno opozoriti na morebitne alergije in jih imeti zabeležene.

MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE KOT DEL AKTIVNEGA ŽIVLJENJA

Gibanje, skrb za duševno zdravje in varna vsakodnevna rutina niso pomembni le za posameznika, temveč tudi za skupnost. Prav skupne aktivnosti omogočajo, da se med generacijami prenašajo izkušnje, navade in znanje, hkrati pa nastajajo novi odnosi, večje razumevanje in občutek pripadnosti.

V okviru projekta Generacije brez meja je medgeneracijsko povezovanje zaživelo skozi različne aktivnosti, ki povezujejo starejše, mlade, svojce, zaposlene in druge ranljive skupine. Skupno učenje, druženje in aktivno preživljanje prostega časa ustvarjajo prostor, kjer se znanje naravno prenaša in nadgrajuje.

Pomembno vlogo pri tem ima Medgeneracijski kotiček v Domu starejših Lendava, ki deluje kot prostor srečevanja, ustvarjanja in izmenjave izkušenj. Tukaj se prepletajo gibanje, rokodelstvo, kulinarika in pogovor, kar prispeva k večji vključenosti, boljšemu počutju ter krepitvi socialnih stikov med generacijami.

Takšne oblike sodelovanja dokazujejo, da lahko z enostavnimi, vsakodnevnimi aktivnostmi gradimo povezano, vključujočo in podporno skupnost.