ZGODBA KORUZE TRDINKE: OD ZRNA DO IZDELKA

V Pomurju ima koruza že od nekdaj posebno mesto. Na Pomelaju že več kot 20 let skrbno ohranjajo in gojijo staro prekmursko sorto koruze, imenovano trdinka, ki se od sodobnih sort razlikuje po svoji značilni obliki in strukturi.

Njena zgodba se začne kot majhno zrno v zemlji. Skozi pomlad in poletje zraste v visoko rastlino, ki lahko doseže tudi do štiri metre višine, z močnim steblom in dolgimi listi. Ko dozori, nastane storž, ki ga obdaja mehko in dolgo ličje – prav ta del koruze predstavlja osnovni material za rokodelsko ustvarjanje. Po ročni žetvi se proces šele začne. Storže ročno obdelajo, ličje posušijo na soncu ter ga pripravijo za nadaljnjo uporabo v tednih in mesecih, ki sledijo. S tem naravni material dobi novo vrednost. V rokah pletark in pletarjev se spremeni v različne izdelke, kot so cekarji, košare in okrasni predmeti. Iz preprostega zrna tako nastane rastlina, iz rastline material in iz materiala izdelek. Gre za proces, ki povezuje naravo, znanje in ročno delo ter ustvarja izdelke z dodano kulturno in simbolno vrednostjo. Ob tem se človek skozi delo močno poveže z naravo in njenimi ritmi.

PLETARSTVO IZ KORUZNEGA LIČJA KOT DEL KULTURNE DEDIŠČINE

Pletarstvo sodi med najstarejše rokodelske dejavnosti, ki spremljajo človeka že stoletja. V preteklosti so ljudje iz naravnih materialov izdelovali predmete za vsakdanjo rabo, znanje pa se je prenašalo iz generacije v generacijo. Takrat pletarstvo ni predstavljalo le dela, temveč tudi pomemben prostor druženja. V dolgih zimskih večerih, ko na polju, vrtu in v sadovnjaku ni bilo dela, so ljudje ob ustvarjanju izmenjevali izkušnje, zgodbe in znanje. Tako se je krepila povezanost skupnosti. Danes takšne dejavnosti ponovno pridobivajo na pomenu – ne le kot ohranjanje dediščine, temveč tudi kot način kakovostnega preživljanja časa, ustvarjanja in medgeneracijskega povezovanja.

POMEN ROKODELSTVA ZA DOBRO POČUTJE IN AKTIVNO STARANJE

Ustvarjanje iz koruznega ličja ima poleg kulturne tudi pomembno socialno in zdravstveno vrednost.

Takšne aktivnosti:

  • spodbujajo gibanje rok in ohranjanje finomotoričnih spretnosti, 
  • krepijo spomin, zbranost in kognitivne sposobnosti, 
  • delujejo pomirjujoče in zmanjšujejo stres, 
  • prispevajo k občutku zadovoljstva, ustvarjalnosti in lastne vrednosti. 

Posebej pri starejših so tovrstne dejavnosti pomembne za ohranjanje aktivnosti, samostojnosti in socialne vključenosti.

PRENOS ZNANJA IN MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE

Rokodelstvo predstavlja pomembno priložnost za prenos znanja med generacijami. Mlajši se skozi praktično delo učijo tradicionalnih spretnosti, starejši pa ohranjajo aktivno vlogo v skupnosti in prenašajo svoje izkušnje.

Skupno ustvarjanje spodbuja sodelovanje, razumevanje in medsebojno povezanost ter zmanjšuje socialno izolacijo. Hkrati omogoča, da se tradicija ohranja na živ in sodoben način.

PRAKTIČNI VIDIK IN VKLJUČEVANJE UDELEŽENCEV

Aktivnosti so zasnovane tako, da so dostopne vsem, ne glede na predznanje ali izkušnje.

Za začetek je potrebnih le nekaj osnovnih materialov:

  • koruzno ličje, 
  • topla voda, 
  • vrvica ali rafija, 
  • ter dobra volja. 

Ličje se pred uporabo namoči, da postane mehko in primerno za oblikovanje. Delo poteka postopoma, brez hitenja in prilagojeno posamezniku.

Poudarek ni na popolnosti izdelka, temveč na procesu ustvarjanja, občutku v rokah ter zadovoljstvu ob lastnem izdelku. Tudi preprosti izdelki, kot je na primer punčka iz ličja, lahko predstavljajo pomemben dosežek in vir veselja.

SKUPNOST IN OHRANJANJE DEDIŠČINE

Z ohranjanjem rokodelskih znanj se ohranja kulturna dediščina ter krepi identiteta lokalnega okolja. Hkrati takšne dejavnosti ustvarjajo priložnosti za druženje, sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega časa.

Rokodelstvo tako postaja pomembno orodje za:

  • povezovanje ljudi, 
  • ohranjanje znanja, 
  • krepitev spretnosti, 
  • izboljšanje kakovosti življenja. 

Na Pomelaju verjamejo, da rokodelstvo povezuje ljudi, ohranja tradicijo in ustvarja prostor za prijetne, skupne trenutke.

Takšne aktivnosti prispevajo k trajnostnemu razvoju skupnosti ter ustvarjanju vključujočega okolja za vse generacije. Vabljeni, da se pridružite ustvarjanju – počasi, z veseljem in v dobri družbi.

ZGODBA DOBREGA POČUTJA: GIBANJE, VARNOST IN SKRB ZASE

POMEN GIBANJA V NARAVI IN VAJE ZA VSE STAROSTI

Telesna aktivnost je ključni del zdravega življenjskega sloga v vseh življenjskih obdobjih, še posebej pa v starosti. Redno gibanje pomembno prispeva k boljši kakovosti življenja, upočasnjuje procese staranja in zmanjšuje tveganje za številne zdravstvene težave. Pozitivni učinki telesne aktivnosti se kažejo na več ravneh. Ugodno vpliva na srčno-žilni sistem, izboljšuje prekrvavitev in oskrbo tkiv s kisikom ter zmanjšuje tveganje za kronične bolezni. Hkrati krepi mišice, vezi in sklepe, ohranja funkcionalno moč ter omogoča večjo samostojnost v poznejših letih. Pomembno vlogo ima tudi pri ohranjanju ravnotežja in gibljivosti, kar zmanjšuje tveganje za padce.

Telesna aktivnost pozitivno vpliva tudi na duševno zdravje, saj zmanjšuje stres, anksioznost in simptome depresije ter spodbuja kognitivne funkcije, kot sta spomin in koncentracija. Poseben pomen imajo skupinske aktivnosti v naravi, ki poleg gibanja omogočajo druženje, ohranjanje socialnih stikov in dodatno motivacijo za redno vadbo. Priporočajo se različne oblike gibanja, ki jih lahko posameznik enostavno vključi v svoj vsakdan, pri čemer naj bodo prilagojene njegovim zmožnostim, zdravstvenemu stanju in interesom. Med najprimernejšimi so hoja, plavanje, kolesarjenje, ples, joga ter vaje za moč, ravnotežje in prožnost. Priporočena je zmerna telesna aktivnost večkrat tedensko, v skupnem obsegu vsaj 150 minut.

PREPREČEVANJE POŠKODB PRI STAREJŠIH (PADCI, ERGONOMIJA)

Padci sodijo med najpogostejše poškodbe pri starejših, zato je njihovo preprečevanje ključnega pomena za ohranjanje zdravja, samostojnosti in kakovosti življenja. Pogosto povzročijo resne posledice, kot so zlomi ali poškodbe glave, ter lahko vodijo v izgubo samostojnosti. Najpogostejši vzroki za padce so slabše ravnotežje, zmanjšana mišična moč, slabši vid, vpliv zdravil ter neustrezno urejeno bivalno okolje.

Ključni ukrepi za zmanjšanje tveganja za padce:

1. Redna telesna aktivnost
Telesna aktivnost pomembno prispeva k izboljšanju ravnotežja, moči in koordinacije. Na ta način se ohranja funkcionalna sposobnost in samostojnost. Priporočljive so dejavnosti, kot so hoja, kolesarjenje, plavanje, raztezne vaje ter vaje za ravnotežje in krepitev mišične moči.

2. Varno domače okolje
Ustrezno urejeno bivalno okolje pomembno zmanjšuje tveganje za padce:

  • odstranijo se drseče preproge ali se pritrdijo s protizdrsnimi trakovi, 
  • zagotovi se dobra osvetlitev prostorov (npr. nočne lučke, senzorska osvetlitev), 
  • odstranijo se ovire po tleh in kabli ustrezno speljejo, 
  • namestijo se držala oziroma ročaji v kopalnici in na stopnicah, 
  • v kopalnici se uporabljajo protizdrsne podloge, 
  • pogosto uporabljeni predmeti se postavijo na dosegljiva mesta, 
  • pohištvo je stabilno in prilagojeno (ustrezna višina sedežnih površin), 
  • prehodi med prostori ostanejo prosti in omogočajo varno gibanje tudi ob uporabi pripomočkov. 

3. Primerna obutev
Priporočljiva je udobna, stabilna obutev z nedrsečim podplatom, ki zagotavlja dober oprijem in stabilnost. Izogibati se je treba natikačem in neustrezni obutvi.

4. Redni zdravstveni pregledi
Pomembno je redno spremljanje zdravstvenega stanja, zlasti:

  • vida in sluha, 
  • krvnega tlaka (zaradi možne omotice), 
  • uporabe zdravil, ki lahko povzročajo zaspanost ali vrtoglavico. 

Redni pregledi omogočajo pravočasno prepoznavanje dejavnikov tveganja.

5. Varna uporaba pripomočkov za gibanje
Uporaba pripomočkov, kot so palica ali hodulja, mora biti ustrezno prilagojena posamezniku. Pomembno je, da se posameznik nauči pravilne in varne uporabe (npr. uporaba zavor, pravilno odlaganje pripomočka).

6. Zdrava prehrana, zadosten vnos tekočine in kakovosten spanec
Zdrav življenjski slog pomembno vpliva na splošno telesno pripravljenost:

  • priporočljivo je uživanje hranilno bogatih živil, zlasti beljakovin, sadja in zelenjave, 
  • pomemben je zadosten dnevni vnos tekočine (približno 1,6 litra), 
  • priporočljivo je 7 do 9 ur kakovostnega spanja na noč. 

Ti dejavniki prispevajo k boljši telesni stabilnosti, večji zbranosti in zmanjšanju tveganja za padce.

 SKRB ZA DUŠEVNO ZDRAVJE V STAROSTI

Ohranjanje duševnega zdravja še posebej v starosti je ključnega pomena za kakovost življenja, samostojnost in splošno dobro počutje. Gre za celostno skrb, ki vključuje telo, miselne sposobnosti in medosebne odnose.

Ključni vidiki skrbi za duševno zdravje:

1. Miselna aktivnost
Pomembno je ohranjati aktivnost možganov z branjem, reševanjem miselnih nalog, učenjem novih stvari ter vajami za spomin in pozornost. Takšne aktivnosti pomagajo upočasniti upad kognitivnih funkcij in zmanjšujejo tveganje za razvoj demence.

2. Redna telesna aktivnost
Gibanje, kot so hoja, lahka vadba, raztezanje ali ples, pomembno vpliva na razpoloženje in zmanjšuje tveganje za depresijo ter druge duševne stiske.

3. Socialni stiki
Redno druženje z družino, prijatelji in širšo skupnostjo ter vključevanje v skupinske dejavnosti pomembno zmanjšuje občutek osamljenosti, ki je eden ključnih dejavnikov tveganja za duševne težave.

4. Obvladovanje stresa
Pomembno je razvijati strategije za obvladovanje stresa, kot so tehnike sproščanja (npr. globoko dihanje, meditacija) ter sposobnost sprejemanja življenjskih sprememb, kot so upokojitev ali izguba bližnjih.

5. Kakovosten spanec
Reden ritem spanja ima pomemben vpliv na razpoloženje, zbranost in spomin. Priporočljivo je vzdrževanje stalnega urnika spanja.

6. Zdrava prehrana in hidracija
Uravnotežena prehrana, ki vključuje sadje, zelenjavo in zdrave maščobe (npr. omega-3), ter zadosten vnos tekočine pomembno vplivata na delovanje možganov in splošno počutje.

7. Občutek smisla in vključenosti
Vključevanje v aktivnosti, hobije, prostovoljstvo in pomoč drugim krepi občutek lastne vrednosti in smisla. Postavljanje manjših ciljev dodatno prispeva k motivaciji in zadovoljstvu.

8. Skrb za zdravje in pravočasno ukrepanje
Redni pregledi pri zdravniku ter odprta komunikacija omogočajo zgodnje prepoznavanje težav, kot so anksioznost, depresija ali demenca. Po potrebi je pomembno pravočasno poiskati strokovno pomoč. Duševno zdravje je enako pomembno kot telesno zdravje. Iskanje pomoči predstavlja odgovoren in zrel pristop k skrbi zase.

VARNA RABA ZDRAVIL V STAROSTI

Varna raba zdravil je v starosti izjemno pomembna, saj starejši pogosto jemljejo več zdravil hkrati, kar povečuje tveganje za napake, neželene učinke in medsebojno delovanje zdravil.

Ključna priporočila za varno uporabo zdravil:

1. Jemanje zdravil po navodilih
Zdravila je treba jemati v skladu z navodili zdravnika ali farmacevta. Odmerkov ni priporočljivo spreminjati brez posveta, prav tako je pomembno upoštevati čas jemanja.

2. Vodenje seznama zdravil
Priporočljivo je voditi seznam vseh zdravil, vključno s prehranskimi dopolnili, ter ga imeti pri sebi ob vsakem obisku zdravnika. To omogoča boljši pregled in preprečuje nevarne kombinacije.

3. Previdnost pri medsebojnem delovanju zdravil
Nekatera zdravila se med seboj ne smejo kombinirati. Posebna previdnost je potrebna pri zdravilih proti bolečinam, uspavalih in pomirjevalih, saj lahko povečajo tveganje za neželene učinke.

4. Posebnosti zaradi staranja
Zaradi staranja telo zdravila presnavlja počasneje, kar lahko poveča občutljivost nanje. Posledice so lahko zmedenost, omotica ali večje tveganje za padce. Nekatera zdravila lahko poslabšajo tudi kognitivne funkcije ali povzročijo simptome, podobne depresiji.

5. Uporaba pripomočkov
Za lažje in varnejše jemanje zdravil je priporočljiva uporaba dozirnikov (škatlic za zdravila) ter opomnikov ali alarmov. Po potrebi je smiselno vključiti tudi pomoč družinskih članov.

6. Izogibanje samoiniciativni uporabi zdravil
Zdravil ni priporočljivo jemati brez posveta s strokovnjakom. Prav tako ni primerno uporabljati zdravil drugih oseb ali zdravil, ki jim je potekel rok uporabe.

7. Pravilna uporaba glede na hrano in pijačo
Pri jemanju zdravil je pomembno upoštevati navodila glede jemanja s hrano ali na tešče ter se izogibati alkoholu, ki lahko poveča neželene učinke.

8. Redni pregledi terapije
Zdravnik naj redno preverja ustreznost terapije in po potrebi prilagodi odmerke ali zmanjša število zdravil. Dodatno podporo lahko nudi tudi farmacevt.

Ob pojavu neželenih učinkov, kot so vrtoglavica, zaspanost ali zmedenost, je treba nemudoma obvestiti zdravnika. Pred predpisom zdravil je pomembno opozoriti na morebitne alergije in jih imeti zabeležene.

MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE KOT DEL AKTIVNEGA ŽIVLJENJA

Gibanje, skrb za duševno zdravje in varna vsakodnevna rutina niso pomembni le za posameznika, temveč tudi za skupnost. Prav skupne aktivnosti omogočajo, da se med generacijami prenašajo izkušnje, navade in znanje, hkrati pa nastajajo novi odnosi, večje razumevanje in občutek pripadnosti.

V okviru projekta Generacije brez meja je medgeneracijsko povezovanje zaživelo skozi različne aktivnosti, ki povezujejo starejše, mlade, svojce, zaposlene in druge ranljive skupine. Skupno učenje, druženje in aktivno preživljanje prostega časa ustvarjajo prostor, kjer se znanje naravno prenaša in nadgrajuje.

Pomembno vlogo pri tem ima Medgeneracijski kotiček v Domu starejših Lendava, ki deluje kot prostor srečevanja, ustvarjanja in izmenjave izkušenj. Tukaj se prepletajo gibanje, rokodelstvo, kulinarika in pogovor, kar prispeva k večji vključenosti, boljšemu počutju ter krepitvi socialnih stikov med generacijami.

Takšne oblike sodelovanja dokazujejo, da lahko z enostavnimi, vsakodnevnimi aktivnostmi gradimo povezano, vključujočo in podporno skupnost.

ZGODBA TRAVNIŠKEGA JABOLKA OD JABLANE DO RETAŠA

PREHRANA IN LOKALNA SEZONSKA ŽIVILA

Zdrava in uravnotežena prehrana predstavlja pomemben temelj dobrega počutja, energije in ohranjanja zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Pri starejših in ranljivih skupinah ima še posebej pomembno vlogo, saj lahko bistveno prispeva k večji vitalnosti, boljšemu počutju in ohranjanju samostojnosti.

Uporaba lokalnih in sezonskih živil omogoča dostop do svežih, kakovostnih in hranilno bogatih sestavin. Takšna živila so praviloma okusnejša, bolj prilagojena letnemu času in pogosto prihajajo neposredno od pridelovalcev iz bližnjega okolja. S tem ne skrbimo le za svoje zdravje, temveč tudi podpiramo lokalno kmetijstvo in ohranjamo kulinarično dediščino.

Prednosti lokalne in sezonske hrane:

  • živila so bolj sveža in imajo več hranilnih snovi, 
  • podpiramo lokalne pridelovalce in ohranjamo kulinarično tradicijo, 
  • hrana ima boljši okus in je prilagojena letnemu času, 
  • zmanjšuje se vpliv na okolje zaradi krajšega transporta. 

Pomemben vidik prehrane predstavlja tudi način priprave hrane. Ročno pripravljeni obroki nosijo posebno vrednost, saj združujejo znanje, izkušnje in čas. Takšen način priprave spodbuja aktivnost, ohranja občutek koristnosti ter omogoča prenos znanja na mlajše generacije. Ob tem je pomemben tudi odgovoren odnos do hrane. To vključuje premišljeno načrtovanje obrokov, zmanjševanje zavržkov ter smiselno uporabo lokalnih virov. Tak pristop ni le trajnosten, temveč tudi prispeva k večjemu spoštovanju hrane in okolja.

Uporaba lokalnih sestavin in priprava preprostih domačih jedi tako predstavljata pomemben korak k ohranjanju zdravih prehranskih navad ter spodbujanju kakovostnega in aktivnega življenjskega sloga.

KUHARSKE DELAVNICE Z LOKALNIMI SESTAVINAMI

Kuharske delavnice predstavljajo pomemben način prenosa znanja, ohranjanja kulinarične dediščine ter spodbujanja medgeneracijskega sodelovanja. Aktivnosti so usmerjene v pripravo tradicionalnih jedi iz lokalnih sestavin ter ustvarjanje prostora za druženje, sodelovanje in izmenjavo izkušenj. V okviru projekta GEN+ sta bili izvedeni dve kuharski delavnici.

Delavnica: Zgodba travniškega jabolka od jablane do retaša

Delavnica je bila posvečena lokalni sestavini – jabolku. Udeleženci, učenci skupaj s svojimi starimi starši, so se najprej sprehodili po sadovnjaku, kjer so starejši z mladimi delili svoje spomine, izkušnje in zgodbe iz otroštva ter znanje o pridelavi in predelavi jabolk. V nadaljevanju so skupaj pripravljali jabolčne retaše, pirine kekse z jabolkom ter jabolčno čežano. Delavnica ni bila le kulinarična izkušnja, temveč tudi prostor sproščenega druženja, smeha in povezovanja. Udeleženci so sodelovali tudi v zabavni igri, ki je dodatno prispevala k prijetnemu vzdušju.

Aktivnost je omogočila prenos kulinaričnega znanja in življenjskih izkušenj med generacijami ter pokazala, kako lahko hrana povezuje ljudi.

Delavnica: Priprava prekmurske gibanice

Druga delavnica je potekala v sodelovanju z Domom starejših Lendava. Skupaj z zaposlenimi in njihovimi varovanci so udeleženci pripravljali prekmursko gibanico – tradicionalno jed, ki združuje bogastvo lokalnih sestavin, kot so mak, skuta, jabolka in orehi. Udeleženci so pri pripravi sodelovali po svojih zmožnostih, delili spomine na domače recepte ter skupaj ustvarili prijetno in sproščeno vzdušje. Tako se je ustvarilo prijetno, sproščeno in povezovalno okolje.

Na obeh delavnicah so bile uporabljene predvsem lokalne sestavine, kot so jabolka, mak, skuta, jajca in moka. Namesto običajnega sladkorja je bil uporabljen bio trsni sladkor, ki ima nekoliko manj intenzivno sladkost.

Čeprav gre za sladice, je poudarek na domači pripravi, kakovostnih sestavinah in zmernem uživanju. Takšne aktivnosti pomembno prispevajo k ohranjanju kulinarične dediščine ter krepitvi medgeneracijskega sodelovanja.

OKUS DOMA, KI POVEZUJE GENERACIJE

Hrana ima poleg osnovne prehranske tudi pomembno socialno in kulturno vlogo. Predstavlja prostor srečevanja, sodelovanja in prenosa znanja med generacijami.

Ročna priprava hrane spodbuja aktivnost, ohranja občutek koristnosti in omogoča, da starejši ostajajo vključeni v skupnost. Hkrati mlajšim generacijam omogoča stik s tradicijo, znanjem in vrednotami, ki so se nekoč prenašale v družinskem okolju.

Takšne aktivnosti:

  • spodbujajo sodelovanje in medsebojno pomoč, 
  • omogočajo prenos znanja in izkušenj, 
  • krepijo občutek pripadnosti, 
  • prispevajo k večji socialni vključenosti. 

Z vključevanjem lokalnih sestavin, ročne priprave in sodelovanja različnih skupin nastajajo dejavnosti, ki presegajo osnovni namen prehranjevanja. Takšen pristop prispeva k povezovanju ljudi, vključevanju ranljivih skupin ter ustvarjanju skupnosti.

ZGODBA, KI JO ŽIVIMO: HUDO DOBRO / HIŠA GIBANICE

Podobne vrednote že uspešno uresničujeta tudi Hudo Dobro in Hiša gibanice, kjer lokalna kulinarika postane sredstvo povezovanja ljudi.

Njihova zgodba temelji na preprostih, a pomembnih načelih:

  • uporabi lokalnih in sezonskih sestavin, 
  • ročni pripravi hrane, 
  • vključevanju ljudi, ki pogosto ostanejo na robu družbe, tudi oseb z invalidnostjo. 

S tem hrana dobi dodatno vrednost – postane prostor sodelovanja, učenja in dostojanstva. Kar je bilo nekoč znanje naših babic, danes postaja priložnost za nove generacije. Prenos znanja se ne dogaja le skozi recepte, temveč predvsem skozi delo, izkušnje in skupno ustvarjanje.

Takšni primeri kažejo, da lahko kulinarika preseže svojo osnovno funkcijo in postane pomemben dejavnik družbenega povezovanja ter vključevanja. 

Na koncu ostane preprosto, a pomembno spoznanje: Ko združimo kakovostno hrano, ljudi in zgodbe, ustvarimo nekaj, kar presega krožnik – ustvarimo skupnost.