Oprostitev plačila

Dom starejših Lendava obvešča svojce, uporabnike in zainteresirano javnost, da je Ministrstvo za solidarno prihodnost posodobilo obrazca vlog za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila. Nova obrazca sta enotna tako za socialnovarstvene storitve (domsko varstvo, nadomestne oblike bivanja in oskrbe ter pomoč na domu) kot tudi za standardno nastanitev in prehrano pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v instituciji.

Posodobljena obrazca ter navodila za izpolnjevanje so na voljo v slovenskem jeziku, poleg tega pa tudi v italijanski in madžarski različici. Oba obrazca in navodila prilagamo, dostopni pa so tudi na spletni strani ministrstva. V kratkem bodo objavljeni tudi na portalu eUprava.

Za dodatne informacije se lahko obrnete na strokovne službe doma.

Navodilo za izpolnjevanje oprostitev plačilaPrenos
Vloga zavezanca do oprostitve plačilaPrenos
Vloga upravičenca do oprostitve plačilaPrenos
A KÖTELEZETT FIZETÉS ALÓLI MENTESÍTÉS IRÁNTI KÉRELMEPrenos
ÚTMUTATÓ A FIZETÉS ALÓLI MENTESÍTÉS IRÁNTI KÉRELEM KITÖLTÉSÉHEZPrenos
A JOGOSULT FIZETÉS ALÓLI MENTESÍTÉS IRÁNTI KÉRELMEPrenos

Dodatne oblike podpore v sistemu dolgotrajne oskrbe

Pomoč na daljavo (e-oskrba)

E-oskrba je storitev, ki uporabnikom omogoča večjo varnost in samostojnost v domačem okolju s pomočjo sodobnih tehnologij. Temelji na opremi, ki omogoča takojšnje posredovanje v nujnih primerih:

  • varovalni telefon z gumbom za klic na pomoč,
  • prenosna naprava (zapestnica ali obesek), ki omogoča sprožitev alarma,
  • detektor padca, ki zazna padec in samodejno obvesti asistenčni center.

S pritiskom na gumb ali ob zaznanem padcu se sproži povezava z asistenčnim centrom, ki deluje 24/7. Osebje centra preveri stanje uporabnika in po vnaprej določenem protokolu organizira pomoč:

  • v nujnih primerih obvesti reševalce in usmeri ekipo na naslov uporabnika,
  • kontaktira izbrane neformalne oskrbovalce (do tri kontaktne osebe),
  • zagotovi organizacijo pomoči v primerih, ko uporabnik ni življenjsko ogrožen, a potrebuje takojšnjo podporo.

E-oskrba omogoča hitro odzivnost in večjo varnost, kar je posebej pomembno za osebe, ki živijo same ali imajo povečano tveganje za padce ali poslabšanje zdravstvenega stanja.

Storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti (SKOS)

SKOS predstavlja nabor strokovnih storitev, katerih cilj je preprečevanje poslabšanja stanja upravičenca ter pomoč pri prilagajanju na izzive, povezane z boleznimi, starostjo ali kognitivnim upadom. Vsebina vključuje:

  • podporo pri ohranjanju telesnih in kognitivnih sposobnosti,
  • psihosocialno pomoč,
  • postdiagnostično podporo osebam z demenco,
  • svetovanje glede prilagoditve bivalnega okolja za večjo varnost in lažje izvajanje dnevnih opravil.

Podatke o osebah, ki so upravičene do primerljivih pravic v okviru institucionalnega varstva, bo IRSSV redno posredoval dvakrat mesečno. Med te pravice spadajo npr.:

  • dnevno varstvo,
  • začasna namestitev,
  • 24-urno institucionalno varstvo,
  • 16-urno institucionalno varstvo in kombinirane oblike oskrbe.

SKOS je pomembna dopolnilna storitev, ker pomaga ohranjati samostojnost, krepi kakovost življenja ter podpira tako uporabnika kot njegove svojce.

Denarni prejemki

Denarni prejemek – finančna podpora za oskrbo na domu

Denarni prejemek je denarna pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, s katero upravičenec mesečno prejema določen znesek glede na svojo kategorijo dolgotrajne oskrbe (DO). Namenjen je pokrivanju stroškov oskrbe, kadar se upravičenec odloči, da bo podporo organiziral sam ali s pomočjo svojcev.

Pravico bo mogoče uveljavljati od 1. decembra 2025.

Kolikšen je mesečni znesek denarnega prejemka?

Višina prejemka je določena po kategorijah DO:

  • 1. kategorija: 89 €
  • 2. kategorija: 179 €
  • 3. kategorija: 268 €
  • 4. kategorija: 357 €
  • 5. kategorija: 491 €

Dodatne pravice ob denarnem prejemku

Upravičenci, ki se odločijo za denarni prejemek, imajo poleg prejemka pravico tudi do:

  • sofinancirane e-oskrbe,
  • storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti (SKOS), skladno s svojo DO kategorijo.

Letni obseg SKOS znaša:

  • 12 ur (1. kategorija),
  • 24 ur (2. kategorija),
  • 48 ur (3. kategorija),
  • 30 ur (4. kategorija),
  • 24 ur (5. kategorija).

Dolgotrajna oskrba v instituciji

Dolgotrajna oskrba v instituciji – kako bo potekala po 1. decembru 2025

Dolgotrajna oskrba v instituciji je nedenarna pravica, ki uporabniku zagotavlja storitve v domu za starejše ali drugi pooblaščeni instituciji. Uporabnik tako v instituciji prejema pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, ki so povezane z njegovimi vsakodnevnimi aktivnostmi.

Izvajanje te oblike oskrbe se začne 1. decembra 2025.

Obseg storitev glede na kategorijo DO

Uporabnikom pripada določeno število ur neposrednih storitev na mesec:

  • 1. kategorija: 20 ur
  • 2. kategorija: 40 ur
  • 3. kategorija: 60 ur
  • 4. kategorija: 80 ur
  • 5. kategorija: 110 ur

Poleg tega so upravičenci deležni tudi storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti (SKOS), in sicer:

  • 12 ur v 1. kategoriji,
  • 24 ur v 2. kategoriji,
  • 48 ur v 3. kategoriji,
  • 30 ur v 4. kategoriji,
  • 24 ur v 5. kategoriji letno.

Prejemniki oskrbe v instituciji niso upravičeni do e-oskrbe, saj je ta namenjena osebam, ki prebivajo doma.

Kaj se zgodi z osebami, ki so v domu že pred 1. decembrom 2025?

Vsi stanovalci domov za starejše, ki bodo v institucijah že na dan začetka izvajanja pravice, ostanejo na svojem bivalnem naslovu brez prekinitev.

Če stanovalec podpiše soglasje, bo dom to soglasje poslal krajevno pristojni vstopni točki. Ta bo izdala odločbo o vključitvi v sistem dolgotrajne oskrbe v instituciji, in sicer brez ponovnega ocenjevanja, na podlagi obstoječe kategorije oskrbe iz socialnovarstvenih predpisov.

Po prejemu odločbe bo uporabnik lahko:

  • sklenil osebni načrt z izvajalcem v instituciji (zajema opis potreb, cilje in dogovorjene storitve),
  • podpisal dogovor o nastanitvi in prehrani,
  • se odpovedal obstoječim primerljivim socialnovarstvenim storitvam, saj jih nadomesti nova pravica DO v instituciji.

Če uporabnik ne poda soglasja ali ne želi skleniti osebnega načrta, ostane še naprej v obstoječem sistemu institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu.

Dolgotrajna oskrba na domu

Dolgotrajna oskrba na domu – komu je namenjena in kako poteka?

Dolgotrajna oskrba na domu je nedenarna pravica, ki upravičencem omogoča, da podporo prejemajo v domačem okolju. Namenjena je vsem, ki želijo ostati v svojem domu, a potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih ali določene storitve zdravstvene nege, povezane z osnovnimi aktivnostmi dneva.

Storitve se izvajajo od 1. julija 2025 in vključujejo:

  • pomoč pri osnovnih življenjskih opravilih,
  • podporo pri dnevnih aktivnostih,
  • storitve zdravstvene nege, ki so vezane na osnovna opravila.

Koliko ur oskrbe pripada upravičencu?

Obseg storitev je določen glede na kategorijo dolgotrajne oskrbe (DO):

  • 1. kategorija: do 20 ur mesečno
  • 2. kategorija: do 40 ur mesečno
  • 3. kategorija: do 60 ur mesečno
  • 4. kategorija: do 80 ur mesečno
  • 5. kategorija: do 110 ur mesečno

Kombiniranje oskrbe na domu in dnevne oskrbe

Upravičenec se lahko odloči za kombinirano obliko – del storitev prejema doma, del v okviru dnevne oblike dolgotrajne oskrbe.
Pri tem velja, da se mesečni obseg dnevne DO odšteje od števila ur, ki pripadajo v okviru oskrbe na domu.

Dnevni obseg, ki ga lahko prejme upravičenec, znaša:

  • 7 ur v 1. kategoriji
  • 14 ur v 2. kategoriji
  • 21 ur v 3. kategoriji
  • 27 ur v 4. kategoriji
  • 37 ur v 5. kategoriji

Dodatne pravice: e-oskrba in SKOS

Upravičenci do oskrbe na domu imajo pravico tudi do:

  • sofinancirane e-oskrbe,
  • storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti (SKOS).

Letni obseg SKOS je določen tako:

  • 12 ur v 1. kategoriji,
  • 24 ur v 2. kategoriji,
  • 48 ur v 3. kategoriji,
  • 30 ur v 4. kategoriji,
  • 24 ur v 5. kategoriji.

Oskrbovalec družinskega člana

Oskrbovalec družinskega člana – kdo je upravičen in kakšne pravice prinaša?

S 1. januarjem 2024 se je v Sloveniji začela izvajati pravica do oskrbovalca družinskega člana, ki predstavlja pomemben korak k bolj dostopni in domači dolgotrajni oskrbi. Gre za možnost, da za osebo z najtežjimi omejitvami samostojnosti skrbi njen družinski član, s katerim živi na istem naslovu. O tem, ali posameznik izpolnjuje pogoje, odloča svetovalec za dolgotrajno oskrbo na vstopni točki, upravičenci pa morajo biti uvrščeni v 4. ali 5. kategorijo DO.

Kdo lahko postane oskrbovalec družinskega člana?

Oskrbovalec je lahko oseba, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

  • Je psihofizično sposobna za opravljanje oskrbe, kar potrdi invalidska komisija ZPIZ; sposobnost se ponovno preverja vsakih pet let.
  • Je v družinskem razmerju z upravičencem (partner, otrok, starš, brat, sestra, stari starš, vnuk ipd., vključno s sorodniki po zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti do drugega kolena).
  • Ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko živi.
  • Ni aktivna na trgu dela (ni v delovnem razmerju, ni samozaposlena, ni kmet z obveznim zavarovanjem, nima statusa dijaka ali študenta, ni prijavljena kot brezposelna).
    Izjema: če za enega upravičenca skrbita dve osebi, lahko oskrbovalec z drugim statusom dela do polovičnega delovnega časa ali je upokojenec.
  • Ni bil pravnomočno obsojen za kazniva dejanja zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje.
  • Ima opravljeno osnovno usposabljanje za oskrbovalca (15 ur) ali ga opravi v enem letu po pripravi osebnega načrta. Obnovitveno usposabljanje (10 ur) je predpisano na vsaka tri leta. Usposabljanja izvaja Socialna zbornica Slovenije.

Kakšne pravice ima oskrbovalec?

Oskrbovalec družinskega člana pridobi cel niz pravic, med katerimi so najpomembnejše:

  • delno plačilo za izgubljeni dohodek, v višini od 0,6 do 1,8 minimalne plače (odvisno od števila upravičencev in obsega oskrbe);
  • vključitev v obvezna socialna zavarovanja (pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje);
  • 21 dni načrtovane odsotnosti letno (nadomestna oskrba);
  • pravica do usposabljanj in strokovnega svetovanja.

Posebna pravica – delna pokojnina

Oskrbovalec, ki je vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni čas in izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, lahko uveljavlja pravico do izplačila dela pokojnine:

  • 40 % starostne pokojnine najdlje za tri leta,
  • po izteku tega obdobja pa 20 % starostne pokojnine, če ostaja v zavarovanju s polnim delovnim časom.

Do te pravice niso upravičeni uživalci predčasne, vdovske ali družinske pokojnine, ki ponovno vstopijo v zavarovanje, prav tako ne oskrbovalci, vključeni v krajši delovni čas.

Dodatne storitve: e-oskrba in SKOS

Vsak upravičenec, ki izbere pravico do oskrbovalca družinskega člana, je od 1. julija 2025:

  • upravičen do sofinancirane e-oskrbe,
  • upravičen do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti (SKOS), skladno s svojo DO kategorijo.

Letni obseg SKOS znaša:

  • 12 ur v 1. kategoriji,
  • 24 ur v 2. kategoriji,
  • 48 ur v 3. kategoriji,
  • 30 ur v 4. kategoriji,
  • 24 ur v 5. kategoriji.

Kaj se je spremenilo z uveljavitvijo ZDOsk-1?

Z uveljavitvijo novega sistema je prenehala veljati pravica do družinskega pomočnika po ZSV. S tem:

  • ni več doplačil upravičencev ali zavezancev za preživljanje,
  • ni več zaznambe prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnine,
  • ni več omejitve dedovanja po umrlem upravičencu za obdobje po 1. januarju 2024
    (občine in država lahko terjatve uveljavljajo le za obdobje do 31. decembra 2023).